Košarica
Vaša košarica je prazna.

Količina:
0

Skupaj:
0

Celoten: 1390 / 1390

Dodatki

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Tektonske plošče se stikajo na tri glavne načine.

Mehanske konstrukcije za izkoriščanje energije vode so uporabljali že v srednjem veku.

Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.

Alexander Graham Bell je leta 1876 izumil telefon, napravo, ki prenaša človeški glas v obliki električnih signalov.

Ameriški izumitelj Samuel Morse je leta 1837 na newyorški univerzi predstavil revolucionarni izum s področja telekomunikacij.

Eno najsodobnejših prometnih sredstev našega časa dosega hitrost nad 400 km/h.

Značilna naselja severnjaških ljudstev so se pojavila ne le v Skandinaviji, temveč tudi na oddaljenih območjih.

Atomska bomba je najbolj uničevalno orožje v zgodovini človeštva.

Vojska Aleksandra Velikega je s pomočjo te naprave uspešno oblegala tudi utrjene cilje.

Naloga te starodavne kitajske utrdbe je bila obramba pred vpadi severnih nomadskih plemen.

O visoko razviti rimski civilizaciji nazorno pričata vodovodno in cestno omrežje, ki je povezovalo celotno cesarstvo.

Animacija prikazuje eno sigma-vez in dve pi-vezi, ki povezujejo dva dušikova atoma.

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Eden najgenialnejših grških znanstvenikov se je zapisal v zgodovino tudi s svojimi vojaškimi izumi.

Glavno mesto visoko razvitega azteškega imperija je očaralo tudi španske osvajalce.

Z reševanjem šahovskih nalog pri urah matematike razvijamo tudi logično razmišljanje.

Geografska odkritja novega veka so spremenila zemljevid sveta in imela številne druge daljnosežne posledice.

Konec 18. stoletja se je rudarstvo razcvetelo zaradi velike potrebe po surovinah v hitro razvijajoči se industriji.

Prehode med plinastim, kapljevinskim (tekočim) in trdnim agregatnim stanjem imenujemo spremembe agregatnega stanja.

Animacija prikazuje zgradbo s in p orbital kalcijevega atoma.