Vaša košarica je prazna.
Navadni jelen je sodoprsti kopitar, prežvekovalec, samec ima mogočno rogovje.
Kapusov belin je razširjena vrsta metulja, na njegovem primeru bomo spoznali anatomsko zgradbo metuljev.
Zelo razširjen hrošč, njegova ličinka, ogrc je gospodarski škodljivec.
Majhen sesalec, ki živi pod zemljo; njegove lopataste šape so primerne za kopanje zemlje.
Na primeru deževnika bomo spoznali anatomsko zgradbo kolobarnikov.
Meduze so predstavniki prosto plavajočih ožigalkarjev.
Najstarejša skupina vodnih živali. Telo je asimetrično, nima pravih tkiv.
Preprost hetereotrofni enoceličar, ki nenehno spreminja svojo obliko.
Pogosta vrsta žabe, na primeru katere lahko spoznamo zgradbo dvoživk.
Animacija prikazuje spremembe divjega kostanja v različnih letnih časih.
Je zeleno barvilo v rastlinah, ki je nepogrešljivo pri procesu fotosinteze.
Osemenje pravega ploda se razvije iz plodnih listov (navadno so zrasli v plodnico pestiča), osemenje nepravega ploda pa iz drugih delov cveta.
Je hrbtenjačni refleks, ki nas varuje pred škodljivimi dražljaji, npr. vročimi in ostrimi predmeti.
Rastlinojedi dinozaver iz pozne krede, zlahka prepoznaven po treh rogovih in koščenem grebenu.
Zgradba zobovja odseva različne prehranjevalne navade sesalcev.
Praplazilec, ploščice na hrbtu živali so pomagale pri regulaciji temperature.
Izumrli glavonožci s trdo zunanjo lupino. So odlični fosilni kazalniki, omogočajo povezati plast z geološkimi časovnimi obdobji.
Sesalec z lastnostmi, ki kažejo na sorodstvo s plazilci; razmnožuje se z jajci, a ima kloako.
Mednje so spadali tudi predniki pajkovcev in rakov.
Skupina rib hrustančnic, najbolj znana predstavnika sta beli morski volk in velika kladvenica.
Med evolucijo so se različne vrste čutil za vid razvile večkrat in neodvisno drug od drugega.