Obstajajo živalske vrste, ki jim zadošča mesečno en obrok ali celo manj. Mednje spada tudi tigrasti piton.
Z darovanjem krvi lahko rešujemo življenja, saj bolniki pogosto potrebujejo kri za ozdravitev.
Bakterijska bolezen, znana kot bubonska kuga, je ena najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni v zgodovini človeštva.
Življenjski krog vretenčarja se začne z nastankom razmnoževalnih celic posameznega organizma in konča z nastankom razmnoževalnih celic naslednje generacije.
Ti organi so življenjskega pomena za preživetje in razvoj rastlin.
Animacija prikazuje nekaj živali in rastlin, značilnih za geološko dobo med devonom in permom (pred 358–299 milijoni let).
Jetra so vitalni organ, ki igra pomembno vlogo pri prebavi maščob, razstrupljanju in presnavljanju.
Neposreden dokaz Darwinove evolucije lahko najdemo v našem okolju ali celo na lastnem telesu.
Med, ki ga ljudje že tisočletja uživamo, proizvajajo čebele.
Če pozorno opazujemo gozdove in travnike, smo lahko priča neštetim čudesom. Spoznajmo zlato minico.
Pingvini ne živijo le na ledeno mrzlih območjih, najdemo jih tudi v toplem tropskem pasu.
Borovke so najštevilčnejša družina iglavcev in predstavljajo 30 % vseh gozdov na svetu. ki imajo najraje vlažno in hladno podnebje.
Ob srednjeoceanskih hrbtih iz razpok na morskem dnu izbruhne geotermalna voda.
Začetni del prebavne cevi sestavljajo ustna votlina, žrelo in požiralnik.
Posnetek predstavlja rezultat človekovega vmešavanja in poseganja v naravo.
Gozd nas lahko obdari z različnimi okusnimi sadeži. Eden najbolj priljubljenih divje rastočih je robida
Divji kostanji so v mestnih parkih in igriščih prava paša za oči sprehajalcev. Drevo, ki je avtohtona vrsta v jugovzhodni Evropi in jugozahodni Aziji, sadijo skoraj po celi Evropi.
Bakterije so enocelični organizmi, ki nimajo jedra in so dolgi nekaj mikrometrov.
Spoznajte zanimivosti o sporazumevanju živali.
Lekcija razlaga razvoj človeškega govora ter zgradbo in delovanje govornih organov.